Aronija Slovenija

Aronija - jagoda prihodnosti

Zdravilno moč aronije so poznali že Indijanci

Aronijo v Evropi šele pričenjamo spoznavati, saj avtohtono prihaja iz področja Severne Amerike, kjer so jo gojili in uporabljali kot zdravilo že Indijanci.. Ta sadna vrsta pripada družini rožnic – Rosaceae, poddružina Maloidae. Poleg črne (melanocarpa), sta poznani še rdeča (arbutifolia) in škrlatna (prunifolia), ki nista toliko zastopani v živilski industriji. Spada med jagodičevje in zraste v obliki grma približno dva metra visoko ter meter in pol široko. V Evropi je najbolj razširjena na področju držav bivše Sovjetske zveze, največji pridelovalki in izvoznici aronije v Evropi pa sta Poljska in Bolgarija. Odlični pogoji za sajenje in gojenje so tudi pri nas, zato so sadike aronije v zadnjem času zamenjala marsikatero prej z vinogradi in sadovnjaki zasajeno plantažo.

Vzgoja sadik aronije

Aronia melanocarpa se vzgaja kot sadno drevo ali pa kot okrasno rastlinje, saj ima zelo lep bel cvet. Uspeva na vseh tipih zemljišč in nadmorskih višinah, zato je zelo nezahtevna in neobčutljiva za gojenje. Primerna je tako za domači vrt, kot za večje plantažne površine - nima škodljivcev, odlično prenaša tako mraz kot vročino (od - 40 do + 40 stopinj Celzija), je neobčutljiva na onesnaženost in bolezni, uspeva tudi na revnih, kamnitih tleh. Ravno zato jo lahko pridelujemo povsem ekološko, brez kemičnih preparatov.
V mesecu aprilu prične belo cveteti, plodove pa pobiramo konec avgusta. Jagode imajo zelo močen okus, k temu prispeva visoka vsebnost flavonoidov, ki dela sok trpek. Grm aronije prvič obrodi po treh oz. štirih letih, maksimalno rodnost pa doseže po osmih, ko lahko iz enega grma dobimo od 8 do 12 kilogramov plodov. Sadike se sadijo jeseni, pozimi ali pa zgodaj spomladi, pod pogojem, da zemlja ni zmrznjena in da se vegetacija še ni začela. Rastline iz zabojnika se lahko sadijo tudi v času vegetacijskega obdobja. V tem primeru se sadika sadi v z vodo namočene jame, po sajenju pa se sadiko ponovno zalije, da rastlina lahko takoj nadaljuje z rastjo.

Priprava parcele

Priprava parcele je sestavljena iz osnovne obdelave, kar vključuje oranje na globino okoli 30 cm in brananje ali rahljanje, s katerim poravnamo in zdrobimo površinski sloj. Presaditev je najbolje opraviti takoj, ko prinesemo sadike iz vrtnarije. Pred saditvijo se priporoča pognojitev parcele z NPK 15:15:15 mineralnim gnojilom, 500 – 600 kg/ha ali 50 – 60 g na jamico. Pozneje priporočamo, da se gnojilo pomeša z zemljo, da ne bi prišlo do neposrednega stika z žilami koreninskega sistema. Na ta način se preprečujeta morebitno sušenje rastlin na začetku zaradi močnih koncentracij mineralnih soli. Če se uporablja posušen hlevski gnoj, 40-50 t/ha, je potrebno količino NPK mineralnih gnojil zmanjšati za polovico. V času vegetacije je potrebno površino gnojiti z NPK 8:16:24 ali podobnim gnojilom, okoli 500 kg/ha letno. Ker aronija raste počasi, se lahko gnojila uporabljajo v trakovih, hkrati pa privarčujemo z gnojilom.

Kako sadimo in negujemo nasad

Donos in kakovost plodov sta v največji meri odvisna od kakovosti sadik, gnojenja, uničevanja plevela in namakanja. Najboljše sadike se dobijo iz kulture tkiva, iz matičnega nasada, zato se odločimo za nakup tistih sadik, ki so vzgojene iz koreninskega sistema oz. vegetacijsko. Taki kloni imajo izjemno razvit koreninski sistem in popolno izenačenost. Zaradi tega se enostavno prijemajo in imajo hitro rast in razvoj.
V kakšnem razmaku sadimo sadike je odvisno če gre za strojno ali za ročno obiranje. Manjše nasade obiramo ročno, zato se držimo sajenja 3 m med vrstami in 1,5 m med sadikami (v primeru strojnega obiranja 4 m x 0,80 m). Vrste določimo z vrvico in na vsak 1,5 m zabodemo palico oziroma označimo mesta za saditev. Priporočljivo je, da vrste potekajo v smeri sever-jug. Sadike posadimo v jame s premerom 20 do 30 cm. Saditev poteka hitreje, če je zemljišče dobro razdrobljeno in vlažno. Grm kasneje ne potrebuje nikakršne oporo.
Nega nasada vključuje redno uničevanja plevela in namakanja, ni pa potrebno obrezovanje ali škropljenje. Prostor med vrstami se lahko uporablja za vzgajanje zelenjave, vse dokler aronija ne odraste. Če želimo ekološko pridelavo, ne smemo uporabljati klasičnih pesticidov. V takšnih primerih je treba med vrstami posaditi belo deteljo, saj le-ta preprečuje rast plevela. Škropljenje torej ni potrebno; kemikalije, kot so herbicidi, fungicidi in insekticidi pri vzgoji ne uporabljamo, saj je aronija odporna proti boleznim in škodljivcem, zato je pridelava aronije lahko povsem ekološka. Prav tako ne vpija težkih kovin in strupenih plinov. Lahko se vzgaja na pepeliščih, jaloviščih, zasutih smetiščih in močvirnatih terenih, toda najboljše uspeva na naravno plodnih in sončnih parcelah.
Pomembno je, da mesto, kjer imamo namen posaditi aronijo, skrbno izberemo, saj je kasnejša presaditev lahko otežena zaradi močne razvejenosti korenin. V devetih letih na plodnem zemljišču lahko rastlina aronije razvije koreninski sistem z žilami, daljšimi kot 700 metrov, od tega je približno 90% tanjših od 1mm.

Trgatev

Aronija raste počasi, zato lahko prve plodove pričakujemo v tretjem letu življenja. Dobra nega pospešuje rast in omogoča rodnost tudi v drugem letu, to je takoj po saditvi. Cveti v aprilu, zorenje pa se začne konec julija oz. avgusta in traja približno mesec dni. Rodi vsako leto, čas trgatve pa je zelo očiten, zato je ne moremo zamuditi. Zreli plodovi so temno vijolične, skoraj črne barve in imajo lastnost, da ne gnijejo. So čvrsti in težko odpadajo, ne bodo pa pridobili na sladkobi, tudi če počakamo dalj časa, saj imajo značilno trpek okus. Edini problem so lahko ptiči, zato grme zaščitimo z mrežo. Pri večjih plantažah se poslužujemo strojnega obiranja, kar precej olajša delo.

Plodovi in njihovo uživanje

Plodove lahko uživamo sveže ali predelane, najboljši učinek je v obliki stiskanega soka s 100 odstotnim sadnim deležem. S pasterizacijo na 81 - 95 stopinj C dobimo najpomembnejši proizvod iz aronije – sto odstotni sok, ki ima rok trajanja do dve leti. Vsebuje bioflavonoide (P vitamine), minimum 300 mg, z energijsko vrednostjo 63 kcal na 100 ml. Priporočljiv vnos takega soka je zjutraj po zajtrku in zvečer pred spanjem po 0,3 do 0,5 dl.
Zreli plodovi se lahko jedo sveži. Dovolj je, da pojemo približno 20 plodov dnevno, da bi se zadovoljila dnevna potreba po P vitaminu in drugih zdravilnih sestavinah iz tega sadja. Sveži plodovi se lahko hranijo tudi v supermarketih v plitkih kanadezah ali plastičnih zabojnikih, 15 – 20 dni po trgatvi. Na ta način lahko postanejo dostopni vsem zainteresiranim porabnikom. Shranjevanje plodov v hladilnicah je pri temperaturi +2 stopinj C, v tankem sloju. Jagode lahko tudi posušimo in jih uživamo suhe, ali pa jih zmeljemo v čaj ter uživamo skozi cel dan. Če plodovi niso izkoriščeni na drug način, se lahko osušijo in shranijo za čaj ali kompot. Zdravilna in hranljiva vrednost je tako ohranjena 100 %. Pri uživanju aronije v katerikoli obliki se moramo zavedati, da je aronija bolj zdravilo kot hrana, zato je ne predoziramo.
V prehrani in v medicini se aronija v glavnem uporablja kot hladno stisnjeni sadni sok. Za boljšo predstavo o masi plodov, ki znaša 0,6 do 1,1g, največ pove podatek, da je v 1 kg od 1000 do 1600 plodov. Iz kilograma svežih, nepoškodovanih plodov se dobi 500-600 ml gostega soka, ki je temne, skoraj črne barve. Sok se konzervira s pasterizacijo, shranjen v stekleni embalaži. Takšen sok lahko zmešamo tudi s kakim drugim sadnim sokom (jabolka, kutine). Na 100 ml soka je vsebnost vitamina P (bioflavonoida) najmanj 150 mg. Energijska vrednost je maksimalno 63 kcal. Tak sok se uporablja previdno, kot ostala zdravila, dvakrat dnevno po 30 - 50 ml.
Drugi načini uporabe plodov aronije: džem, žele, sadni jogurt, kompot, mešanice z ostalimi sokovi (jabolko, pomaranča), vino in žganje.

Hranljiva in zdravilna vrednost

Aronija ima največjo ORAC vrednost (Oxygen Radical Absorption Capacity), kar pomeni največjo zmožnost absorbcije prostih radikalov. Priporoča se dnevni vnos 1670 enot, aronija jih ima 16062 µmol / 100 g ploda. Daje neprimerno večjo antioksidativno zaščito kot borovnice, brusnice in granatno jabolko. Ravno zato je sok aronije eden izmed najmočnejših antioksidacijskih sredstev v naravi.
Poleg tega so plodovi aronije bogati tudi s hranljivimi in zdravilnimi snovmi. V njih je prava zakladnica (1,55%) makro in mikro elementov, kot so železo, kalcij, baker, jod, bor, molibden, mangan, kalij in kobalt. Zreli plodovi so prava vitaminska bomba - vsebujejo veliko vitamina A, C več vrst vitamine B, E in zelo redek vitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in absorbcijo vitamina C, betakaroten, kalij, kalcij, mangan, jod in fosfor.
Toda še posebej je potrebno izpostaviti izjemno visoko vsebnost najpomembnejšega barvila, antocianin, ki znaša 600 – 2300 mg %. Teh snovi je največ v lupini in pod lupino ploda. Na ta način rastlina ščiti vsebino, meso in seme ploda pred škodljivim vplivom UV žarkov. Barva in sijaj jagod privlačita ptice in ostale živali, da se z njimi hranijo in na ta način opravljajo razsaditev in širjenje vrste. S takšno sestavo aronija predstavlja hrano in zdravilo, ki lahko zmanjšuje tveganje pred pojavljanjem številnih bolezni. Vse sestavine, ki jih je ustvarila aronija, da bi se zaščitila pred insekti, glivicami, bakterijami in virusi, ki jih z eno besedo imenujemo fitoncidi ali rastlinski antibiotik, človek vnaša v svoj organizem in uživa darila narave. Aronija je lahko zelo uspešna pri upočasnjevanju procesa staranja in ima antiseptično delovanje, največje zdravilne učinke pa pripisujemo zelo visoki vsebnosti antioksidantov.

Zdravilne lastnosti

Aronijin sok je med strokovnjaki poznan kot najmočnejše doslej poznano antioksidacijsko sredstvo v naravi. To izhaja iz dejstva, da vsebuje zelo velike količine tanina, biofenola (lahko pospešuje celjenje ran, uravnava krvni pritisk, vpliva na večjo elastičnost ožilja, odstranjuje strupene snovi iz telesa) in flavonida, še posebej pa k veliki zdravilni učinkovitosti prispeva njena vsebnost antocianinov, ki jih ima aronija največ izmed vseh do sedaj poznanih sadnih vrst. Izredno učinkovito preprečuje bakterijske in virusne infekcije, kot so prehladi in gripe, saj je vsebnost vitamina C v aroniji do desetkrat večja kot v agrumih.
Izjemno priporočljivo je pitje aronijinega soka in čaja preventivno, saj lahko zmanjšuje tveganje pred pojavljanjem številnih (kroničnih) bolezni, še posebej dobra preventiva je lahko pred najtežjimi boleznimi jeter in drugih organov prebavil in sečil, karcinom debelega črevesa, neaktivnimi jetri, boleznimi srca in ožilja, prebavnimi težavami, čirom in vnetjem oči. Redno uživanje aronije lahko izboljšuje vid in preprečuje nastanek sive mrene ter ščiti oči pred UV žarki.
Zelo dobro lahko uravnava hormonski sistem, zato se uživanje 100 % soka priproča vsem s težavami ščitnice.

Razstrupljanje z aronijo kot del dnevne higiene

Aronija ima prvovrstno lastnost, da ne le krepi imunski sistem, ampak lahko celotno telo očisti in razstrupi vseh toksinov (težkih kovin in nekaterih radioaktivnih elementov), ki so se dolgoletno nalagali v naših tkivih, živčevju in možganih. Da očistimo črevo, kožo in urin je razmeroma hitro, vendar v telesu še vedno ostajajo kemikalije in težke kovine, ki smo jih zaužili s hrano, zdravili, cepivi, kremami, dišavami, čistili, nahajajo se celo v pitni vodi. Ravno zato moramo poskrbeti, da razstrupljanje postane dnevna higiena, ki bo telo razbremenilo in mu dalo večjo sposobnost koriščenja zdravilnih učinkovin, ki jih vnašamo vase. To je tudi razlog, zakaj se uživanje aronije zelo priporoča pri očiščenju telesa pred zanositvijo, ob čistilnih kurah, postenjih in dietah (npr. pri odpravljanje kandide). Aronija vsebuje snovi, ki blokirajo vezavo težkih kovin, tako kot to počnejo živila in superživila z visoko vsebnostjo klorofila. Ker pospešuje obnavljanje poškodovanih celic v tkivih, se zato v celoti pospeši tudi regeneracija celotnega telesa. To je pomembno, ko si želimo hitrega okrevanja po operacijah ali težjih diagnozah, prav tako, če smo slabokrvni, saj je vsebnost železa v aroniji izjemno visoka. Ravno zato se uživanje aronije priporoča v primeru slabokrvnosti, manjše vitalnosti in uživanju neraznolike hrane (premajhen vnos zelenjave in sadja). To zajeme skupino starejših, ki težje prebavljajo sveže sadje in zelenjavo, otroci pa ju pogosto zavračajo zaradi videza in okusa. Prav tako se uživanje aronije priporoča vsem z alternativnim načinom prehranjevanja in ljudem z alergijami.

Povzetek zdravilnih lastnosti po sklopih

Z aronijo lahko zelo dobro vplivamo na raven železa v krvi, zato se priporoča uživanje 100 % soka vsem slabokrvnim.
V času nosečnosti je aronija nepogrešljiva, saj je naraven vir tako folne kisline, kot tudi železa, zato lahko bistveno izboljša krvno sliko. Kri je bolj čista, cirkulacija pa mnogo boljša. Poleg tega izboljšuje izločanje hormonov in regulira delo žleze ščitnice.
Pri sladkornih bolnikih lahko uravnava delovanje trebušne slinavke in raven sladkorja ter hemoglobin v krvi, stene žil dela bolj prožne, žile pa veliko bolj pretočne, zato zmanjšuje nevarnost strjevanja krvi in zato možnosti kapi.
Ena prvih vidnih posledic uživanja aronije je lahko urejena prebava. Zelo dobri rezultati so tudi pri odpravljanju zgage in umirjanju krčev in bolečin tako v želodcu kot tudi v črevesju, saj učinkovito zdravi vnetje sluznice želodca, pomaga pri ranah na želodcu, vnetju črevesja in preprečuje drisko.
Ob rednem uživanju aronije se lahko izredno izboljša krvni pretok, zato lahko migrene povsem izginejo, razvoj arteroskleroze pa se bistveno bolj upočasni. Tudi nastanek za Alzheimerjevo bolezen in demenco se lahko korenito zmanjša.
Aronija lahko pomaga očistiti jetra vseh maščob in pospešuje izločanje žolča in pomaga pri izločanju žolčnega peska in kamnov.
Aronija ima lahko sposobnost močnega antikarcenogenega delovanja, saj učinkovito uničuje maligne celice pri rakastih obolenjih možganov, pljuč, dojk, debelega črevesja in jeter. Prav tako lahko pomaga pri hitrejšem okrevanju po operacijah in težkih diagnozah, saj lahko pomaga pri hitrejšem obnavljanju celic in preprečuje degeneracijo zdravih celic v človeškem tkivu in krvni plazmi. Skrajšuje čas celjenja ran in jih dezinficira, kar je še posebej pomembno v postoperativnih procesih. Tako se upočasni tudi proces staranja organizma.
Z aronijo lahko na naraven način zelo dobro vplivamo na raven holesterola v krvi. Znižuje tudi krvni pritisk, omogoča hitrejšo obnovo po srčni in možganski kapi, obnavlja arterijsko mišično tkivo in lahko povečuje njihovo elastičnost.
Na področju urinarnega sistema je aronija dokazano od 5 do 10 krat učinkovitejša pri zdravljenju urinarnih infekcij v primerjavi z brusnico. Vse težave z ledvicami in mehurjem (bakterijsko vnetje, težave z urinarnim traktom) lahko aronija uspešno zdravi. Prav tako učinkovito odpravlja tudi težave s prostato, predvsem vnetje.
Uživanje aronije se priporoča po jemanju sintetičnih zdravil in antibiotikov, zaradi katerih so jetra preobremenjena in jih je potrebno očistiti. Prav tako po (zahtevnejših) operacijah in posegih, da telo hitreje okreva.


*Vse navedbe zdravilnih učinkov temeljijo na dognanjih in raziskavah komplementarne medicine, ne pa tudi uradne medicine. Pred uporabo se zato posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom.*